Na predvečer prvega rojstnega dne nove države Slovenije in ob sklepnem dejanju dogajanja v slovenskih nogometnih ligah in pokalu je NK Maribor Branik čakala še finalna tekma slovenskega pokala z ljubljansko Olimpiji. Viole so se vnovič namenile odpraviti v Ljubljano.
Po celi dolgi sezoni in že omenjenih incidentih z ljubljanskimi navijači na prejšnih tekmah so bile Viole polne energije, prisotna je bila želja da se zopet vidijo z Green dragonsi. Klub je Violam plačal avtobus, vodstvo Viol pa je pobiralo simboličnih 200 tolarjev, da bi zbrani denar porabili za izdelavo navijaških rekvizitov. Na standarnem zbirališču pred odhodom - na severu štadiona se je zbrali 60 Viol, ki se so odpravili v Ljubljano. Bili so zelo bojno razpoloženi, na vsak način so želeli priti v stik z ljubljanskimi navijači. Za razliko od prvenstvenega derbija tokrat v okolici štadiona in na samem štadionu niso imeli problemov z policijo, policija se je do Viol obnašala zelo korektno. Ljubljanskih navijačev pred tekmo ni bilo nikjer v bližini štadiona, čeprav so Viole kakšne pol ure pred tekmo že bile na parkirišču pred štadionom, ter oprezale za kakšnim pripadnikom domače navijaške skupine. Začetek tekme je bil za štajerske navijače poseben. Uradni napovedovalec na stadionu je pozdravil predsednika države Milana Kučana, nakar je zadonela slovenska himna, kateri so Viole žvižgale. Nikomur na stadionu ni bilo jasno, kaj to žvižganje pomeni, nakar je sledilo glasno skandiranje "oj Štajerska - samostojna država!" - "Rudolf Maister!!" , Viole so nato vzklikale še ime tedanje mariborske županje Magde Tovornik. Vsi prisotni na štadionu so bili neprijetno presenečeni in zgroženi, kakor kasneje tudi vsa slovenska javnost. Violam se je pridružilo še nekaj navijačev, ki so prišli v Ljubljano v lastni režiji, tako da se je na tribunah bežigrajskega štadiona zbralo okoli 80 Viol. Med tekmo je bilo prisotnih veliko provokacij na relaciji Maribor - Ljubljana, domačih navijačev je bilo veliko manj, kot na prvenstvem srečanju, in kot so Viole pričakovale. Tekma se je končala brez zadetkov, nakar so bili na vrsto 11metrovke. Ob živčnem izvajanju je Dabanoviču uspelo ubraniti strel domačemu igralcu, Edin Hadžialagić (ki je naslednje leto izdal Maribor in prestopil Olimpiji) pa je z zmagovitim zadetkom prinesel prvi pokal v samostojni Sloveniji. Viole so ob tem prižgale nekaj bakel in dimnih bomb, srečni in zadovoljni so se vračali proti Mariboru. Kljub osvojenemu pokalu pa je med Violami bilo prisotno malo razočaranja, saj so domači navijači zatajili in tako ni prišlo do fizičnega kontakta, katerega so si Viole tako želele. Po prihodu v Maribor v nočnih urah, se je okoli 40 Viol napotilo na Lent, kjer so bučno proslavili prvi naslov pokalnih zmagovalcev. Najbolj razgretemu navijaču je celo uspelo kopanje v fontani na Lentu.
Uspešna sezona je Violam na koncu prinesla slavje ob osvojenem pokalu, prva sezona v samostojni Sloveniji je bila oddelana dobro, pred njimi je bila obveznost, da morajo v prihajajoči storiti korak dalje...